NARAVA ZDRAVI – ČE JI DOVOLIMO, DA RASTE

Pred kratkim sem imela čast spremljati moškega, ki se sooča s težko diagnozo – srčno popuščanje. Njegovo stanje je tako napredovalo, da so noge močno otekle, koža je popustila, rane so se odprle in iz njih je iztekala tekočina. Težko je bilo gledati telo, ki je klicalo po olajšanju.

V štirih terapijah – z energijsko podporo (Sofijin astralno-etrski tretma) in s pomočjo trpotca – se je zgodil čudež. Rane so se zaprle. Tekočina se je ustavila. Telo je odgovorilo, ker je bilo slišano, spoštovano in podprto.

Ampak tu se zgodba ne konča.

Trpotec je želel pomagati, a ga doma ni bilo

Za vsak tretma sem morala jaz prinesti trpotec. Zakaj? Ker čeprav imajo doma kos zemlje, je na njem pokošeno vse – do zadnje bilke. Nobena divja rastlina nima prostora, da bi zrastla, zacvetela, živela. In če rastlina ne sme živeti, ne more zdraviti.

Ljudje režejo vse, kar ne “izgleda urejeno”. Vse, kar ni v ravni liniji, brezbarvno, nizko. Ampak narava ni ravna, ni brez življenja, ni brez vonja in glasov. Narava je živa, čudežna, zdravilna – če ji dovolimo, da živi.

 Vsaka rastlina je molitev narave k življenju

Vsakič, ko pustiš rastlini, da zraste, – ne ubijaš njene moči. – Dovoliš zdravilu, da pride k tebi. – Povežeš se s klicem narave, ki že tisočletja zdravi naše prednike.

In vsakič, ko pokosiš do zemlje vse – tudi tisto, česar ne poznaš – pokosiš možnost, da narava pomaga tebi ali tvojemu bližnjemu

 Vabim te, da pogledaš svoj vrt drugače

Mogoče imaš košček zemlje ob hiši, mogoče okensko polico, mogoče samo potko skozi gozd. Kjerkoli že si, začni:

Opazovati rastline.

Vprašati se, katera tam raste in zakaj.

Dovoliti, da ena rastlina ostane. Da zacveti. Da ti pride naproti.

In če želiš, pridi k meni. Skupaj lahko prepoznavava, kaj potrebuje tvoje telo, tvoja duša in kaj ti narava ponuja v tvoji neposredni bližini.

 Srce potrebuje več kot zdravila

Srčno popuščanje ni le telesno stanje. Je tudi duhovni klic:

Živi bolj v resnici. Poveži se z življenjem. Vrni se k naravi.

Narava bo vedno odgovorila – če ji dovolimo rasti.

Z ljubeznijo,

Sophie Carmen

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *