Ko govorimo o obilju, pogosto mislimo, da gre za osebno zgodbo – za naše misli, naše odločitve, naš odnos do denarja, uspeha in sreče.
A resnica je, da obilje zelo pogosto ni samo naša zgodba.
Je družinska zgodba.
Vzorec nesprejemanja obilja se ne začne pri nas. Prenese se. Tiho, nevidno, a zelo močno.
Če smo odraščali v okolju, kjer je veljalo: – da je treba za denar trdo delati
– da je imeti veliko “nevarno” ali “nepošteno”
– da je treba vedno skrbeti, da ne bo zmanjkalo
– da se ne spodobi izstopati ali imeti več kot drugi:
!!!potem smo se naučili nečesa zelo pomembnega:
- obilje ni varno.
In če nekaj ni varno, ga ne bomo sprejeli. Ne glede na to, koliko si ga želimo.
Zato se zgodi, da: – dobimo priložnost, pa se umaknemo
– dobimo denar, pa ga hitro “izgubimo” ali damo stran
– naredimo veliko, pa si ne dovolimo zaračunati
– čakamo, odlašamo, ne zaključimo
Ne zato, ker ne bi znali. Ampak zato, ker smo zvesti nevidni družinski dinamiki.
Globoko v sebi pogosto deluje tiha zaveza:
- “Ne bom imel-a več kot moji starši.”
- “Ne bom izstopal-a.”
- “Ostajam lojaln-a.”
In mogoče se v nekem trenutek zavedanja zgodi klik v nas:
- Sprejemanje obilja ni izdaja družine.
Je korak naprej.
Ko si dovolim sprejeti več, ne jemljemo drugim.
Ne rušimo sistema.
Ampak ga nadgrajujemo.
Postajamo tisti, ki lahko spremenimo zgodbo družine za svoje potomce.
- Vprašamo se – lahko kar večkrat na dan, ali si ga res dovolimo imeti, tudi če ga moji predniki niso imeli?
Poglejmo konkretne korake:
1. Prepoznaj stavek svoje družine
Vsaka družina ima “program”. Poišči ga:
“denar je težak”
“moramo šparat”
“bogati niso dobri ljudje”
- Napiši ga. To je tvoja izhodiščna točka.
2. Zavestno ga prekini (na glas!)
To ni samo misel — to moraš izreči:
- “Hvala za to izkušnjo, ampak jaz izbiram drugače.”
- “Dovolim si živeti v obilju.”
Na začetku bo čudno. To je znak, da delaš prav.
3. Meditiraj na to temo: zjutraj in zvečer, da se tvoja energija očisti vseh nepodpornih vibracij.
